Narava
Izleti, meditacije, obredi v Naravi
Za celovit harmoničen odnos z Naravo v sebi in okoli sebe izvajamo raznolike izlete, meditacije in obrede v Naravi, ki so naravnani raziskovalno, poglobljeno, ustvarjalno, sproščujoče in družabno.
Pridružite se nam
Poglobljeni Izleti v svetišča Narave
Sveti kvadrat Slovenije
Povezava svetih prostorov gora
Poglobljeni Izleti v svetišča Narave
Izleti po izjemnih prostorih Narave nas sprostijo, obogatijo, ozaveščajo, budijo.
Ko nas pokličejo določeni prostori, se odzovemo in jih obiščemo.
• So kraji, ki potrebujejo našo pozornost, ker potrebujejo našo podporo, pomoč.
• So kraji, ki bi bili radi prepoznani, ker imajo določeno sporočilo, nalogo in vlogo.
• So kraji izjemnih moči, čarnih lepot, ki želijo deliti, darovati svoje moči in nas podpreti.
• So vode, jame, gore, gozdovi, jase, ….
Raziskujemo prostore vidne in nevidne ravni.
Spoznavamo duhovne naboje v Naravi od tihe in skrite miline pa vse do silovitih stebrov vesoljne luči.
Presojamo pomen posameznega izjemnega kraja ter njegovih posebnosti v razmerju do okolice in širšega prostora;
Hodimo v meditativni naravnanosti in odstiramo še nepoznane globine in širjave.
Ustvarjamo v čarobnih kotičkih Narave z roko v roki z veliko Kreatorico – Naravo.
Preko obredov vstopamo v poglobljeno komunikacijo z bitji Narave in prostorov.
Poglabljamo etični odnos do Narave.
Sveti kvadrat Slovenije
V letu 2015 smo po učenjih andskega duhovnega izročila usidrali sveti kvadrat Slovenije, izvorno jedro duhovnega potenciala Slovenije.
Vzpostavljeno komunikacijo s prostori svetega kvadrata Slovenije razvijamo in negujemo dalje. S tem namenom v Društvu Ključ Življenja organiziramo obiske vseh petih prepoznanih prostorov. Izleti so naravnani raziskovalno, poglobljeno, večplastno, doživljajsko, ustvarjalno.
Miliči v Beli krajini
Krkavče z Luninim zalivom v Strunjanu
slap Šumik na Pohorju 1
Zelenci na Gorenjskem
Črna vas – v osrednji ljubljanski regiji
Vsak prostor počastilmo z določenim obredom, ki odpira vrata določenemu elementu. Vsak prostor prinaša samosvoje doživetje, specifične darove.
Skozi medsebojno povezavo in izmenjavo, skozi aktivno delo na energijsko močnih krajih po Sloveniji, ob prisotnosti blagoslovov Narave, Prednikov, Univerzuma ustvarjamo možnosti za vzpostavitev večje pretočnosti in harmonije med fizičnim ter duhovnim nivojem. Spodbujamo pretok kreativnih sil, krepimo moč manifestacije ter poglobljamo zavedanje naše izvorne Biti.
Vodita:
Rosana Kleindienst, prof. pedagogike, unikatna oblikovalka, geomantinja
Milan Orlić, ing.grad., terapevt
Zbiramo predhodne prijave in posredujemo dodatne informacije:
040 838 570 Rosana
041 236 241 Milan
Povezava svetih prostorov gora
Gore nosijo najstarejše zgodbe, hranijo univerzalne modrosti, sevajo izjemne moči…
Obiskujemo jih:
• da jih počastimo in se jim zahvalimo, ker so;
• da jih povežemo med seboj in z gorami sveta ter ozavestimo njihove moči;
• da ozavestimo našo povezavo z gorami in naše lastne moči.
Po obisku andskega gorovja se nam je impulz po aktiviranju in združevanju naših gora in svetih gora sveta potrdil. V tem duhu smo v okviru Društva Ključ Življenja tkali venec med svetimi prostori naših gora:
V venčku so zaenkrat prepoznane sledeče gore: Krvavec, Grintovec, Kočna, Storžič, Stol, Triglav, Kanin, Nanos, Snežnik, Gorjanci, Kum, Boč, Donačka gora, Rogla, Peca, Velika planina, Ojstrica, Skuta.
Večino njih smo že doživeli, počastili in povezali,
Storžič
Razporedimo se po avtih. Peljemo se do vasi Mače, parkiramo in se napotimo v smeri Kališča, do koder je približno dve uri hoje. Po krajšem postanku nadaljujemo do vrha Storžiča (še dve uri), kjer bomo naredili krajši daritveno povezovalni obred. Privoščimo si kosilo – predlagamo skupno mizo, kjer vsak nekaj prinese na skupno »omizje« in imamo vsi pred seboj pravo obilje. Vračamo se popoldne, tako da smo do noči doma.
Prisotnost prosim sporočite:
041 236 241
info@kljuczivljenja.si
Velika planina
Velika planina je kot zadnja postaja človečke civilizacije: sama po sebi je precej obljudena, pa vendar na jugu meji na prostranstva samotne in magične Menine planine, na vzhodu jo nadzoruje samotarski Rogatec, ki duhovnemu popotniku daje mistične uvide, na severu pa jo obdajajo visoke gorske pustote in planote Veže oziroma Dleskovške planote, ki si zasluži prav posebno poglavje v naših popotovanjih. Le na zahodu jo ljudje oblegajo iz večjih naselij kot na primer Kamnik, nadeli so ji celo uzde, saj se lahko človek pripelje nanjo z nihalko.
Pa vendarle pripada Velika planina vsem tem mističnim in magičnim samotam, ki jo obdajajo in kot zadnji pomol na robu civilizacije pomeni torej uvod v neznano. Mi bomo poizkušali spoznavati to njeno divjo naravo in kako se uspe prilagoditi na civilizacijo … in v tej njeni modrosti morda odkrili, kako lahko sami ostanemo divji sredi civilizacije …
Podrobnosti izleta
Dobimo se v nedeljo, 6. julija ob 9:00 na parkirišču pred gostilno na prelazu Črnivec, na katerega se pripeljemo, če gremo po cesti od Stahovice pri Kamniku proti Gornjemu Gradu. Prelaza praktično ne moremo zgrešiti, saj je dejansko na tej cesti edini preval, na katerem pot navzgor preide v pot navzdol, tam pa je tudi precej veliko gostišče. Naprej se peljemo na Kranjski Rak in od tam do izhodišča za peš pot, od koder imamo približno dve uri zmerne hoje. To je približna ocena, saj je Velika planina velik kraj, in če bomo hodili do skrajnega severnega roba, nam utegne vzeti še več. Prepustimo se intuiciji …
Prisotnost prosim sporočite:
041 236 241
info@kljuczivljenja.si
Ojstrica
Opis poti: 1 dan (hoje za cca 3 ure)
Dobimo se na Kranjskem Raku v četrtek, 17. julija ob 09:00. Na Kranjski Rak se pride iz Kamnika proti prelazu Črnivec do odcepa malo pod prelazom, kjer se ostro v levo odcepi cesta proti Kranjskemu Raku (odcep je označen in se nahaja le 500 m pred omenjenim prelazom).
V križišču pri Kranjskem Raku nadaljujemo naravnost po glavni cesti, ki se začne spuščati v dolino Podvolovjek. V omenjeni dolini bomo le 100 m za barom Gams prišli do križišča, kjer se v levo odcepi cesta proti kmetu Planinšku ter planinam Podvežak. Po razmeroma dolgi, najprej asfaltirani potem pa makadamski ceti pridemo do parkirišča pod planino Podvežak (rampa in številne planinske table), mi pa nadaljujemo še dobrih 500 m do mesta, kjer se cesta konča.
Od konca ceste se sprehodimo do lovske koče, nato pa nadaljujemo rahlo levo v gozd, kjer hitro stopimo na lepo lovsko pot. Pot nas po nekaj korakih vzpona pripelje na neizrazit greben, kjer se pot obrne v desno. Vzpon nadaljujemo skozi gozd, po stezici, ki se nadaljuje po in ob grebenu s katerega se nam občasno odpre lep pogled na Veliko planino, Konja in Rzenik. Pot naprej preide v pas rušja, kjer kmalu pridemo na manj opazno razpotje. Nadaljujemo rahlo desno (rahlo levo pot pod stenami Lastovca in Deske) po poti, ki nas iz rušja hitro pripelje na razgledna travnata pobočja. Pot se višje vzpne ob rob požganega rušja (požar leta 2003) ter se višje nekoliko položi. Naprej po desni strani obidemo vrh Lastovca (vzpon na Lastovec je le nekaj 10 m s poti, nanj pa se lahko povzpnemo po lažjem brezpotju), pot pa se za tem prične nekoliko strmeje vzpenjati. Višje se pot, s katere se nam odpirajo vse lepši razgledi, za kratek čas spusti, nato pa nas v zmernem vzponu, po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh Deske, katere vrh prepoznamo po velikem možicu.
Z Deske nadaljujemo po zložnem severovzhodnem grebenu Desko, po slabše vidni stezici, kateri se kmalu z desne priključi pot s planine Podvežak. Nadaljujemo rahlo levo (naravnost Tolsti vrh) po poti, ki se postopoma prične strmeje spuščati. Nižje nas pot pripelje v manjšo dolinico, po in ob kateri se nato spustimo do Vodotočnega jezera.
Od jezera se sprehodimo do bližnje pastirske koče, nato pa se vzpnemo po strmem pobočju nad omenjeno kočo, kjer hitro dosežemo markirano pot, ki vodi iz doline Lučke Bele. Po njej se spustimo do označenega razpotja, nato pa nadaljujemo desno v smeri proti Korošici. Pot naprej se nadaljuje v zmerni strmini čez razgledna in deloma z rušjem porasla pobočja. Naprej se nam z leve strani priključi pot s sedla Presedljaj, mi pa nadaljujemo naravnost po razgibani poti, ob kateri kmalu opazimo oznake za Lučkega Dedca (odcep je le nekaj minut pred prevalom Prag).
S Praga nadaljujemo naravnost in pot nadaljujemo po široki stezici, ki se prične prečno spuščati proti zeleni ravnici Korošice. Po 10 minutah spusta se pot položi in do Kocbekovega doma nas loči le še nekaj korakov lahkotne hoje.
2 dan jutranji vzpon na Ojstrico (1:45 h)
Od Kocbekovega doma nadaljujemo po markirani poti v smeri Ojstrice. Pot gre že nekaj metrov nad kočo v pas rušja, kjer se postopoma prične vse strmeje vzpenjati. Po dobrih 20 minutah vzpona od Kocbekovega doma se pot položi, le ta pa preide na travnata pobočja, katera kmalu zamenja kamenje. Pot naprej preči dve zaporedni grapi, nato pa se prične strmeje vzpenjati po vse bolj razglednem pobočju. Pot naprej nas vodi mimo dveh manj opaznih razpotij (v obeh primerih nadaljujemo desno v smeri Ojstrice, levo Planjava in Škarje) in se postopoma prične obračati vse bolj v desno. Višje pot postane še bolj strma in preide na precej gruščnato pobočje. Naprej se pot za kratek čas položi in nas skozi ožji prehod pripelje na glavni greben Kamniško Savinjskih Alp. Ko stopimo na greben nadaljujemo desno po zelo strmi poti, ki se naprej vzpenja po razčlenjenem skalovju. Tej zelo strmi poti, ob kateri nam je v pomoč nekaj klinov, sledimo vse do vrha Ojstrice, le tega pa dosežemo po približno 15 minutah nadaljnje hoje (v zadnjem delu je velika nevarnost padajočega kamenja). Vrnemo se lahko po isti poti mimo Kocbekovega doma ali po krožni poti preko Male Ojstrice na planino Podvežak (v obeh primerih cca 3:45 h). V dolino se vrnemo v popoldanskih urah.
Prisotnost prosim sporočite:
041 236 241
info@kljuczivljenja.si
Triglav
Triglav ni gora, Triglav je kraljestvo.
Julius Kugy
S to parabolo je Kugy bržčas kar najbolje povzel nepreštevno mnoštvo zgodb, pojavov in svetov, strnjenih v zavesti okoli Triglava. Komu to ne zveni kot povabilo ali izziv, da se o teh nenavadnih rečeh prepriča sam?
Ker je Triglav kraljestvo, si ga pač ne bomo mogli ogledati v enem, celo ne v dveh dneh, vsaj štirje dnevi s potrebni. Sprva si prav posebej tankočutno pozornost zasluži del poti, ki bo potekal po južnih pobočjih severnih Bohinjskih hribov in gora od Planine Blato in do koče na Triglavskih jezerih: že sama avra Bohinjskega jezera nas ne sme pustiti ravnodušnih, ko pa tam naša kozmična Mati preobraža karseda vneto v primeri z ostalimi podobnimi kraji v Slovenskem prostoru. Da pa si bomo na poti do Črnega jezera predrznili stopiti prav v tokove te njene alkimije – pot nas bo namreč vodila mimo vrste vodnih sistemov (planina Pri jezeru, Mlaki v Dolu, Črno jezero) -, nam more dati slutiti, da naša duša vseh teh premen v skriti resnici nikakor ne bo mogla zadovoljivo zaznavati, ako jim ne posvetimo celega dneva. Nazaj v udobje človeških svetov se bomo umaknili šele na koči na Triglavskih jezerih, kjer bomo tudi spali.
Prav nič manj imenitnih izzivov ne bomo deležni naslednji dan, ko bomo po dolgem in počez preučevali svetove, ki se gnetejo na prostoru Triglavskih jezer. Dve izmed njih, namreč Črno jezero in Dvojno jezero (kjer bomo spali), nam bosta že iz prvega dne v spominu pustili, prvo svoj skrivnostni in v gozdu skriti tihi značaj, drugo pa svojo svežino in idiličnost. Pa nemara bi se ušteli, če bi tako sodili o njunih bratih in sestrah: Ledvica, Zeleno jezero, Rjavo jezero so vsi že krepko nad gozdno mejo. Najbrž se po tej vertikali zgodijo vse čakre: Črno jezero dela še v skivnih gozdovih, kot so spodnje čakre še povsem v podzavesti, Dvojno jezero je najbrž nekje na ravni srca, vsa jezera višje pa pripadajo mističnim razsežnostim. Spali bomo na Tržaški koči na Doliču ali pa, če tako nanese slučaj, na Zasavski koči na Prehodavcih.
Če bomo vse lekcije iz prvih dveh dni vzeli dovolj resno, nas nemara bog Triglav počasti z dvigom zavesti v njegove svetove. Ves dan bomo s celim telesom in še posebej s koleni vztrajno meditirali v klancu navzgor, da si prislužimo ta samadhi. Kdor pa se bo po vsem tem še vedno želel vrniti nazaj v človeško zavest, bo lahko to svojo strast potešil s sestopom do Vodnikovega doma na Velem polju, kjer bomo tretjo noč prespali. Svojo polno resignacijo nazaj v človeški svet pa bomo izvedli s sestopom na Rudno polje, kjer bomo popotovanje zaključili.
Podrobnosti izleta
Dobimo se v soboto, 6. septembra ob 9:00 na parkirišču v Ribčevmu Lazu. Razporedimo se po avtih ter se peljemo skozi Staro Fužino do parkirišča na planini Blato. Parkirišče je plačljivo. Spali bomo, kot je opisano zgoraj: koča na Triglavskih jezerih, koča na Doliču, Vodnikov dom. Potovanje zaključimo na Rudnem polju, od koder bomo peljali voznike po avtomobile na planino Blato in potem prišli po ljudi nazaj na Rudno polje.
PECA
Kjer so zvezde močnejše od težnosti …
Prijateljica v samoti in tišini, v svojem naročju nosi svod vesoljstva. Tam na sedlu med Malo Peco in Veliko Peco so portali k zvezdam. Preden zapusti pojavnost, se zavest ustavi na Peci, da se odžene v neznano.
Pojdite z nami in izkusite prostranosti te skrivne koroške lepotice.
Podrobnosti izleta
Najboljša pot do tja je preko Velenja in prelaza Sleme: v Velenju krenemo proti Šoštanju in v Šoštanju se usmerimo proti Topolšici in od tam se napotimo v Zavodnje ter naprej do prelaza Sleme, od tam pa naravnost proti Črni na Koroškem. Cesta je asfaltirana in dobro urejena ter dobro prevozna, tako da se dejansko ne izplača iti naokoli preko Slovenj Gradca. V Črni zavijemo na levo v smeri Pristava, Podpeca, Topla, Koprivna in kmalu za Pristavo zavijemo na desno sledeč smerokaz za dom na Peci, nakar po nekaj minutah vožnje naletimo na prvo gručo hiš v Podpeci, kjer je zbirališče. Od tam se skupaj peljemo po hribovskih makadamskih cestah do izhodišča na Mirjancah na kakšnih 1000 metrih nadmorske višine. Preostanek poti do planinskega doma prehodimo, kar traja približno eno uro in pol, pot od doma do vrha Pece pa še eno uro in pol. Vračamo se v zgodnjih popoldanskih urah, tako da smo pri avtomobilih na Mirjancah okoli 18:30.
Prisotnost prosim sporočite na telefonski številki
041 236 241 ter 040 838 570 ali pa na elektronski naslov
info@kljuczivljenja.si.
Grintovec
